Quantcast
Channel: Dwon Lwak
Viewing all 202 articles
Browse latest View live

Ododo pyem cam kin Lyec ki Dyel

$
0
0

P’Okelo  P Patuda

Pyem kin Dyel ki Lyec

Pyem kin Dyel ki Lyec

Ododo na ni yo, eyo, kare mo con onongo tye bar  tim mo malac, mada, ento kit me bedo itim, lee ducu bedo ma wang-gi twolo, pien camgi ducu pe tye rom, mogo mito em luwadigi me dek angica, dyeceng ki otyeno. I kare ca, onongo dyel pud tye bedo i lum, ma ka came tye ibar  nyuru  lum manyen, ma ka cam eno mitte bene tye bot lyec.

Ma cawa ki cawa, nino ki nino cabit ki cabit, dwe ki dwe, mwaka ki mwaka joni nongo gicamo atena ma girwato wiigi labongo lok i kin-gi, ento nino mo acel, lyec okulo wiye piny bot dyel, ni pingo en mito ka cam ma mere, pingo en pe oyeny olet ka mere?

Dyel ka kumeno ci odwoko ki lyec ni, meeeheeeee, in wii pek pe poo jami oyot lyec, an aye acako cam kany ma peya ibino kany, in ibino kany pi kec mupoto tuu dwe malac ki ryeny ceng mutwoyo aburu lumwu ducu, en iringi  ka juko keci kany, ci man imito ni aa ki ka ma inonga iye, meno yang pa anga gi in lyec.

Ehoeeoo  dyel, loki ni mere ada, ento ka iloko ci wek lok me twero ni woko, kong inen ka ngeti maber, tye lee moo ma dit  bamo bye  adek calo an kany? Ka me twero ci an aye myero abed ladit twero ento bedo ki twero tice ki ayela ne pol, pien myero ibed ka winyo lok peko pa joo mapol, ci pieno, pe amito keto twerona kany me loyowu.

Eeeeheeee, wan kaka pa dyel wamaro bedo ki twolo tam, ribbe, cam ki wot ka ducu, ma twero eno pe waromo bwoto ne kadi ningo. Piman, kit ma dong icung li pim ni, wan dyegi pe waparo dongo kum, ento dito tam ki ngec, pien  gin aye tayo piny.

Ohooo,l yec ocur ki ki keco i kum dyel, ka odwale oile lamal ka wange, ci onyike cok i doge, okwilo lok i ite: “Dyel an pe a lee ma ginyono tyene ki ngaa, iwinyo, kong inen piny nen ningning”? Lyec openyo dyel. jami ma piny dok nen ki ka wiigi ma gudoko tino calo okodo”. “Eyoo, kara ininag maber dyel, ma teki dok i cako lok aconye ni  i kuma me aryo, ka aili malo, ci abibwoti idwogo ki tekoni piny, ma ibingeny li ryak mingming, idoko dek p’acut, kun an nongo amede ki cama ameda labongo layel wiye, iwinyo”? Lyec openye. “Awinyo”. dyel ogame.

I kare ma dyel ki lyec tye ka gwenye ki lok i kin-gi, kara onongo apwoyo opane te oboike ka winyogi, ma teki lyec cibo  dyel piny kuman, ci apwoyo li peb i nyimgi, Apwoyo ka kuman tye ka goyo cal ki i wange kit ma myero ecam kwede i kin joo aryo ni.

 

Aryo adek kany Apwoyo otedo tam cut, ci odwogo botgi me yubo pyem me tyeko peko i kin-gi. Pyem eno me cam kin joo aryo ni. Ki gum maber gin ducu oye me wec i pyem eno labongo abodo wic.

Apwoyo ka kuman ocako wot ki nyete calo la lonyo, pien tamo ni yubo pyem kin dyel ki lyec obiyweke mada dok obikelo lonyo i cinge, ma meno myero eket joo ma niang keken me bedo lungol pyem-me.

Pe obalo kare ne, Apwoyo ocako rweyo giitim ducu matye  me bino ka neno pyem kin Dyel ki Lyec, ki coko lim pyem ajenga i kum ngat m’obiloyo.

Ki ka kenyo oketo rii macalo lajog lim ajenga, i kare ma nino pyem oo, ineno dul lee ma pat pat gubino ma lum onywane odoko twon  bar madit li baayi. Manok kany Apwoyo onyede woko i nyim lunenu, ma lupyem ocung  i nyimgi, gucikke ki cula lum ma gubicamo iye. Pyem eno tye ki cik acel keken, ma en aye ni me camo cam nakanaka nio ngat mukene dong pe romo mede ki cam, ngat ma mede gicam en aye laloyo.

Tek Apwoyo goyo pirini pyem kuman, lyec p’ogale, ojwano kany kwica, acam acucma kore libany calo bar odilo, dyel ka kuman ni en bene pe edok cen, ngwedo kany kwica, kun kemo atuti ki lyec i agiki wii cula lum. Ayom ka kuman tiko canyo dude ki dongo cinge pako dyel, Ma joni cok oo i wii cula lum kit man ci Lyec li bim piny, tyene ocike ma wange lauma, apwoyo ogoyo wange tung cel onongo ni dyel pud tye lacungo dok ka mede ki cam, ci otugi juke cut , ka oloke bot lwak ka nyute bot lwak macalo laloc pyem.

I kare madong giwiro dyel macalo oteko me loc dyeceng eno, adwogi pwoc me mot bote obedo ni, nicake ceng eno dyel dong onongo rwom me aa ki i tim me cito ka bedo bot dano i gang. Ento  lyec dbidong i bar ka came ni.

I agiki pok pa joo mujengo limgi i kum pyem, Rii okelo Aduku aryo, m’oelo ka wang lwak, i aduku ma nying dyel tye iye, pe tye kit nyig ab mo ngati  gibolo iye, ki tam acel  ni Dyel pe romo cam loyo Lyec pi tidi kume ki iye. I kare ma rii oyabo aduku lim pa lyec, onongo pong ki lim adila ma welle kwane nicakke okogweno nio wa i lak dwe i cwiny dyewor.

Pien ngat m’obyeko ni dyel romo loyo pe, dano ducu odok ki cinggi nono, lim odong bot Apwoyo ki kite, Meno aye kit ma Apwoyo otiyo ki wiye me lony i kum lupyem ki diro tam, dyel ka kuman cwinye yom pien onongo rwom me ribo gang ki dano. Lyec bene odong i bar came ki yomcwiny labongo ngat ma yelo wiye.

Ododo man pwonyowa ni pe ica gin mo pi tidine, ibiwang calo lubol lim ajenga me pyem kin Dyel ki Lyec ca..


Twoni twomme ka laro kado kor bye Omoro 2016

$
0
0

P’

Ladit Odonga gin ki Oulanya Jacob Wontal Lejiko ma lubo

Ladit Odonga gin ki Oulanya Jacob Wontal Lejiko ma lubo

Okelo P Patuda

I Acholi kumi kec ka in latela ma lwak Acholi ojengo rwom me ito ni wii bye tala boti ma ka gucwali ma calo lacungu i Lejiko ento itang ki mitti ni ma pe rwatte ki ma meggi.

Pol kare Lutela Acholi ticgi tye maber dok me aura mada, pi cunggi matek pi lwak Acholi i Lejiko, ento otngweno pe toko ducu, mogo cito ci gidoko kwateng ma loko ngegi ki mitti pa lwak, ma ki kenyo bedo acaki me dwogo paco pa latela eno matwal, pien Acholi miyo gen bot ngatmo ento nongo tye ka ngiyo kor kit tice ka rwatte ki gen-ne.

Cik ma tiro lutem mitti me bedo la wang lwak i lejiko tye atera, ma ka ngat mukwaano eno oketo i tic ci romo  beo ki yweyo maber, pien lwak obijole paco ki atinga i gwokgi, ka kare me ticgi otum, dok gille rwom malo ki gen me dok ka tice.

Kum kare ni keco ki cwercwiny tye bot lwak Acholi ki Uganda ducu i kum latela ma lubo i ot lejiko ladit Jacob Oulanya, m’omoko cik ma juko twero twolo kacokke pa lwak ma adwogi cik tye kit man: 1. ka ngat ma mito yubo kacokke myero kong en ogam twero ki bot abilli. 2. Kacokke labongo twero pa abilli, gin romo keto lucokke ki celo mac me nek.

Peko ma kit cik eno kelo i lobo  bot lwak en aye ni, kadi wa yubo lyel, pwur awak ma kato dano abic, bedo i kacokke dul ma wel lulok kato abic myero gunong twero ki bot abilli, meno aye peko ma Oulanya odonyo iye ki  bot lwak.

Mukwongo en wiye owil ni lwak pe oyero en me diyogi ento me yabo wanggi ki kit me bedo ki twolo alwak, pimeno wan lwak waneno ni lati Oulanya oleyo wiiwa i kin kaka me lobo Uganda ni wan wamaro  bedo ki dic, ma meno pe tye i ada bedo pa Acholi.

Oulanya bene oyubo me kwongo Abilli i ot Lejiko, ki turo cik, ma meno medo lok i kume ni ngat ma pe tiyo pi lobo nyo lwak, ento pi Mucebweni ki NRM, ma mitti pa Acholi pe tye i yub-be ma twal, pieno but byie Omoro odong twolo, ki agiki gen pa lwak bote ma pe dong romo dwogo i nyim lwak.

Bal pa laditi labole pol, en bene obibedo lawang lwak ma giwilo me bolo kwir me loko cik me loc pi labed naka. Dok obimoko cik me loko agiki mwaka me tela wek Mucebweni obed i loc  wa i toone.

Dong kit ma awobe dong ojenye i kume me cwale cen ni, wan ludito tedero wacwakogi ki laa me gweto en cen, kare  me tice ki leyo wiwa oromo.

Ma ka tye ki ryeo ci pe obal lim-me me temo camo coo me pyem pieni pe gibiloye i ganggi, ka tye ki tam eno ci miti ojwa woko, pien lewic obimako byie matek.

En  ka ryek ci ocak mere ma  yenyo tic mapat ma pe kare me tice oromo, meno lok ada, ka pyem ci ocit openy Omara Atubo me Oyam me mine tam ni ka lwak  dong degi ci idwoke ku i lejiko kadi item kwalone ma rom mene, pe obitwere twere, tutwale i Acholi ki Lango.

Pwonyo leb Acholi ma lubo

$
0
0

P’Okelo P Patuda

Bao pwony me aryo

Bao pwony me aryo

1.3 Tic ki dwon me acaki  “A a”

 A madit ki a matidi ducu kelo dwon acel labongo apokapoka me dito  nyo tino gi.

A matye kene nyuto tyenlok mapat ki a matye adoda, ma apokapoka ne tye kitman:

A  Tyen loke ni cung malo, wek kabedo ki ngat mukene.

 A icit ikela pii amata

A woko ki i lok eno pien loke konye pe

 Aa  Cwalo dwon me nguru nyo kwero gin mo

Aa aburo man dong oketo kuma woko deg cann

 Aa pe amito ni dok inwo lakit loki ni pien winyo ne deg ita

 I     Gin ma tye i dyere cali  ot, i kacokke nyo i bunga.

Maa tye ka tedo dek i jokon.

Wora ocito i kacokke.

Ayom bedo i bunga.

Ee  Dwon me gamo lwongo ki  uru gin mo

Min latin openyo ka latine owinyo lwongo ne, ci en ogamo ni:

Ee awinyo do

Ee, lapiro man dong dit calo okano jubi i iye

Ee, poto man dong pure tum ku oro medo nguko

 O   Ka talo kum kimac otyeno

Litino awobe gucito ka tingo yen o

Boko ododo mit i wang o ki dwe

Adaa maro ngwinyo nyim i wang o

Uu  Gamo lok ki ngeng nyo ura.

Uu, in dok icako donyo i dero kany ningning ?

Uu, in pud itye kany peya icito kama giori iye ?

 Me nwoyo lok kit ma wawaco con ni dwon romolwongo lok kene ento pe romo tic ki lok mapol kene labongo nyigcoc matek. Kumbedi dong wabicako nyuto kitma gikubo nyigcoc matek ki dwon me kelo kwayi lok mapol ma gitiyo kwede kare ki are macalo magi.

A ka giribo ki B ci doko AB, ma wabimede ki ribogi ki nyigcoc matir ma kitgi bedo kitman:

A+b rom ki Ab ab i coc matir ma luke ki cik me coc.

Ab en aye jegejege lim macon ma gibedo ka tic kwede i kare me loc pa muni ki dog kare me acaki locken. Ab tye olunge matidi ci iye otuc ma girubo ki wek gwoko ne obed yot  i jeba nyo i kica.

Odiba cato labolo ki litino kwan labolo apar ab apar i cuk Alero.

Lacat otweyo jegejege i pyere calo tiko.

A+c rom ki Ac.

Ac, En aye jwat ki kiniga, kwero lok ki kecobot ngat ma gitye ka lok kwede. Adwogi lok me ngona.

Ac, in iromo danowoko ki goba !

Ac, kot man ongolo wiya woko me cito ka tic i poto !

Ac, litino pe gipwonyo ki geru cawa ducu !

Ac gitiyo kwede ki dwon mapek ma alama me giko dwon eno bedo kitman !. Ac pe gitiyo kwede ki leb me mwolo kare mo keken. Wit lok ma piny eni nyuto kubo acaki dwon A ki nyigcoc mategu ki kit me lwongogi. Wamito waco ni leb Acoli(Lwo) gilwongo marom kit ma gikwano kwede.

                                                              Ab   Eb    Ib     Ob   Ub

Ac    Ec    Ic     Oc   Uc

Ad   Ed    Id     Od   Ud

An   En    In     On   Un

 I kum nyigcoc 20 magi, waromo nongo lok 13 ma tyen-gi gonye niango dano

ma gitiyo kwedgi kare ki kare, ma bibino i tic me anyim.

Tyenlok ma ginongo

 Ab       Lim macon ma gibedo katic kwede I kare me loc pa muni

Ib         Ler ma olot i dud lee

Ob       Cwinyo mac me aoya i wang o

Ac       Dwon me coko ngati me kwero lok nyo tim marac

Uc       Myel me poro kit me lweny ki merok i mony

Id         Bot, mi cam id (bot) Aloyo

Od       Cur, od gwana wek ongit odok luru

An       Ngat mukwongo, An nyinga Obai okeyo pa kiyuke

In         Nfat me aryo, in nyingi nga ?

En       Ngat me adeke, en nyinge Olak lamyel

On       Cwalo aona woko ki I kor me kato woko ki dwon ki yweyo  matek.

Un       Dul dano me aryo.

 

Ba    Be    Bi     Bo   Bu

Ca    Ce    Ci     Co   Cu

Da    De    Di     Do   Du

Ga   Ge   Gi     Go   Gu

Ya    Ye    Yi     Yo    Yu

Pa    Pe    Pi     Po    Pu

Ra    Re    Ri     Ro   Ru

Ta    Te    Ti     To    Tu

 Kit ma waneno kwede malo, tye tyenlok ma ngene I kin ek lakub dwon mamalo ni, wuromo coyo kacel ki lapwony nyo lawoti tyen lok adi matye wuniang ci wuromo gonyogi ki leb a oporo ka niangwu. Lanyut mamalo ni obedo mere me ngiyo it kit ma giribo kwede kwayi lok magi wek okony me niang i kum tic ma bino kit ma giribo nying ki tyenlok kikume kwede. Ka wuneno motmot ci wunongo ni watye ka lok pi Nying ki Tyenlok cawa ducu ento labongo gonyo tyen-gi, dong mitte me gonyogi woko cut ma peya gimede anyim ki akalakala.

Nying    Lwongo ma gicako me poko nyo bedo lawang ngat acel acel..

Tyenlok  En aye ma gitito i kum gin mo nyo lok wek dano oniang atir.

 

Robin Hood Mucebweni, ma yako lim ki bot lucan miyo ki lulonyo

$
0
0

Dwonlwak

Robin Hood Mucebweni

Robin Hood Mucebweni

Uganda ki kitgi, I kare pa Mucebweni, ludito ma biboko kit me kwogi I karee no, gibiwaco ni Mucebweni obedo Robin Hood ocol ma yako lim ki bot lucan miyo ki lulonyo. Robin oywek I England pi lweny pi lucan I kare me loca aconye ma gamente me karee no obedo ka bwuyo jami ki bot lwak labongo adwogi kony. I pen mwaka me 13, Robin ki lulweny aligo ne onongo tek m’ociko wii lutela me Enngland woko, ka lwney me juko lokke me cilocing kuno. I karee no lulweny aligo ne gimayo jami pa lulonyo ki yoo diro, ka ma pe giromo tamo ni giromo yakogi iye. Dok pi yweka pa dul lulweny aligo eno, pe giromo make pien ngat ma dotogi nyo me nyuto ka kane gi pe. Pien

Wonkanyi lacolcing

Wonkanyi lacolcing

lwak ojologi macalo lulweny pigi.

 

Ento i Uganda, lwak ngeyo Mucebweni ki timme me yako lim  pa lwak me apoka lulonyo lureme me medegi ki miye cwak i lobo.

Acholi ki lukumalo me Uganda wiigi poo pi dayngi, dyegi ki romi ma en oyako ki i gangi pa dano, ma kare eno okato, en ocako yako lim mucoro pa lwak me poko ne kit ma nen i cal malo, me nyutte ni cwinye  leng, ebedo laopk lim bot dano.

Kun meno obedo lim ma lwak oculo me yubo ki roco gedo ot yat gangkwa, gudi ki cako biacara me kelo lonyo i te gica pa gamente.

Mucebweni okato kwir mukato ki poko lim bot lucan me mine kwir, labongo niang pa lwak teko ma kwirgi miyo bot Layak Robin Hood Mucebweni. Meno aye gin m’okelo too lobo ka ducu i Uganda, me loko kabedo mulony macon doko lucan.

Megu Acholi Beatrice Aber La wii dogtic gamente pa Calba Kirr i Lejiko

$
0
0

Dwonlwak

Beatrice Aber Ladit wii tic ma loyo Lejiko kupiny Cudan

Beatrice Aber Ladit wii tic ma loyo Lejiko kupiny Cudan

Man megu Beatrrice Aber Acholi me kupiny Cudan. M’okelo yomcwiny bot Acholi ducu me niang dogtic ma ladit tela me Kupiny Cudan omine, calo ladit wii dogtic pa gamente ma loyo Lejiko.

Man bene obedo acaki me nongo tic mamalo pa Acholi i Gamente pa Calba Kiir. I ditotic pa gamente mukato, onongo pe tye Acholi mo acel iye.

Aber, laber calo nyinge, oa ki Kunyago Ekwitoria, ma kenyo ka ma lobo Acholi tye iye, ma wangcoo ne bino ribbe ki Acholi wadigi i kumalo me Uganda.

Lok tye ka winye ni aloka loka mutime tye ka jingo cwiny dano ki ka yabo wat i kin Cudan ki cuadan ma piny, ma ki mitti eno ka omede ci kuc obibedo i i kin lobo aryo ni ma gupoke ki teko me dog lodi paa muduku.

Acholi me Cudan pe ginene calo lulobo aryo ento calo lukaka acel, ma ka twere ci wat ma kit eno gamente me lobo aryo eno odong wek, kit me bedo i kin omego ki lumego eno obed yot, me ngolo wang lobo i kin-gi.

Dwopnlwak tye ki waka madit bot Aber kun tye ki nenu anyim me nongo kare me lok kwede konongo ka twolo me lok, wek en otit kit me kwo ne me angeya pa lwak Acholi ducu, pien en okelo yomcwiny ki awaka bot Acholi ducu.

Otunnu oelo yube me gweto Mucebweni ki i loc i mwaka 2016.

$
0
0
Ladit Otunnu tye ka yaro tame me gweto M7 ki i loc

Ladit Otunnu tye ka yaro tame me gweto M7 ki i loc

I ceng Cabit mukato, ladit Olara Otunnu me Dullobo UPC, okati ki tito lok matek me tero yoo me kelo aloka loka i lobo, me gweto Mucebweni ki gamente ne cen.

“Lobowa tye omoko i peko me kwiya tela. Lobo tye m’otur ma lanyutte pol ata ka ngetwa. Kwo madongo, ki yako lonyo lobowa onya ata, Can madongo ma kelo lewic, m’obedo can ayuba, balo pwur alwak, ki lai Cuma tet i Jinja, ki gar. Pol woo me bwami, mayo ngom pa lwak, turo gangkwan ma naka yang tye macalo acaki pwonye i lobowa, ki ma lubo gedo ot yat two”. En owaco

Kit ma tekwaro keto kwede, UPC aye dullobo ma tye ki twero me lok kum gedo dongo lobo ni cakke i kare  ma ginongo Locken. Pien UPC en aye obedo lagedo eno, ma gingeyo obur balle pa gedogi  ducu ma Mucebweni obalo nicakke i agiki kor cing-gi.

“Obur too paco  nen i kum gedo  ma tye opoto rum, opongo wi pete cere ma naka yang nen ryeny ma munya me tito ki lwak ni tic me dongo lobo tye ka mede kit ma mitte, ento meno oloke olungtuke kare ma Mucebweni okwanyo loc ki teko dog muduku, ma alworo ni peko eno odonyo ma tut tutwal yubone obibedo atwom”.

Kit kwo i Uganda ma gibedo ka nyuto ne woko pe tye rwatte ki pa dano ma bedo iye, pien giweru pi kwena ber bedo i Uganda ki goba, ma lowinyo ka pe ngeyo, ci gitamo ni ada. Ki lok ada gamente pa Mucebweni okelo peko ma loyo ducu i kum Uganda, ma wek tic me roco lobo otum maber me roco Uganda calo nyodo manyen, en oketo tame i dul rek yub abicel.

  1. Gweto Mucebweni ki i loc
  2. Cako yenyo te bal nek m’otime me kelo kwe cwiny i kin kaki ducu me lobo Uganda, me ngeyo lubal me atima kica botgi.
  3. Lwongo kacokke pa lwak ducu me Uganda me nongo yoo kit ma myero giwot kwede anyim  macalo lulobo Uganda.
  4. Dwoko jami pa gamente ducu ma Mucebweni obalo nyo ocatogi labongo tamo pi adwogigi me aroca nyo ayuba manyen.
  5. Kodo kit me tela manyen ma konyo dano i nge gweto Mucebweni ki i loc, kit ma loce obalo wii pol dano ki apokapoka, dic, peko wic ma en obedo kwede i mwaka loc pi kare me mwaka 28 kulo.
  6. Me cikke ka piru yub me dwoko kit, ki niang pa lwak Uganda kit macon, me timo jami ki ada labongo cilocing.

“Me niang kit yat  acel ma i dye bunga, myero kong gitike me niang kit me bunga ducu. Yat acel pe romo dongo ka pe giloko kite, ki me niang gigu ma tye okwake ka ngete, ma en aye tye ka balo bunga, ma gamente ni en en aye acaki m’obedo ki bal eno cok pi mwaka 30. Ma gamente eni pe romo yubbe ento me gweto cen” Ladi Olara owaco ka omedo ni:

“ Alokaloka romo bedo i yoo angwen. 1. Oyo remo i kare me lweny 2. Kwanyo gamente pa Lumony 3. Ille pa lwak me culo yoo ducu ki dano me juko luloc adwii nyo; 4. Yer atyer ki yoo matir ma lupyem cungu ducu ye kit me yub yer ne”.

Meno aye lok wiye wiye mucwiny m’oa ki bot ladit Olara, ma tye atir romo kelo nenu ma pat bot joo Uganda ducu, pien peko ma tye omako joo m’obedo ka cwako en loyo ducu, kit ma ladit owaco, Jinja ma naka yang tye Boma me aryo ki Cuma ma yubo gaa mapol, kummbedi dong odoko obur, ma pe tye gin mo ma giyubo kuno, dok lwaki dano dong guweko Jija pi pe pa tic kit ma naka yang pol tic nonge kunu i kare pa UPC.

Mucebweni NRM yang giwaco ni gitye ki nenu tela matut loyo pa joo mukene ma gulubo kore, ento adwogi ticgi onyuto ka maleng ni NRM pe obino ki mitti me dongo lobo ento me bedo wii dano ki diyo mittigi  pa lwak me lokogi doko lucan kare ducu.

Me teno ada lok pa ladit UPC, Dwonlwak obedo ka winyo gwenye ki lok i kin anyira Tororo aryo, acel obedo ka cwalo ngec ki lawote i kare m’cito ka limo gangkwane macon, ki me ngeyo ngo ma tye ka time kunu, ma ki gwenye i kin lokgi, dwon lwak bene odonyo iye, lok kin joo aryo ni ocake  ki nyuto wiir cawa matye i bar gangkwan, ma meno aye lanen me gangkwan eno i acaki me yabone, ma ka nyako mukwano nyo ocito ka lim ci gin ma kwongo nenoe en aye aye wir cawa eno.

I kare ma nyako kwan macon oneno cal eno, ci openyo lawote ma tye ka lim kuno  ka wir cawa eno pud tye, dok nen kit macon, la lim ogame ni tye, “ento kerone tye ka dok cen labongo yub i kume” ka omede ni:

“Yoo tyen ma naka yang  giyubo maleng i dye kal ducu dong pe,  Ot kacokke tye  ayara piny ma giloko ki gedo mo acaca acac. Akok  i kare ma ao aneno  kuno. TGS dong odoko tipu malik me kare ne macon, wa lopwonye ducu ma arwatte kwedgi nen gipe ki  kero, Oh gangkwan man ominiwa pwonye mapol, ki kwo maber,  wiya pe obiwil i kume ki woro ne pi kare ducu” En owaco.

Gangkwan eno onongo tye lanen ka ngom yweka me Totoro, calo Tecen gar, Cuma Cementi, ki Cuma mogo ma dong gudong ki nying keken. Ma meno rwatte ki lok  ma ladit Olara owaco ni lobo otoo bok i te loc kwiya ki caro tela pa Mucebweni, ma jami ducu romo cako yube ka gigwete woko ki i loc.

African Fashion from the Kingdom of Sweden on Dwonlwak’s Super Fashion Wheel, with Courtesy of Miss Africa Sweden

Jane Alili Amongin, dako Teco ma mito cung lawang mon Amuru i Lejiko 2016.

$
0
0

Dwonlwak

Jane Olili

Jane Olili

Jane Olili ma lok kume okati i dwon lwak i nino 18 dwe me aboro, ni mito cung calo lawii Amuru, ento pe ki aa lok eno i doge, do kono joo ma tye ka ille malo me kati ka pyem cung byie pi mon Amuru.

Dwonlwak obedo ka yenyo kor Amongi me penyo tame i kum lok m’okati i kume madok i cungu ne i Amuru calo lawang mon kunu, Ento p’otwere, pi ling  dwoko lagam, kono m’onguny i nge joo ma tye ka lok pire keken.

Ento ki gum maber, Dwonlwak otyeko ngeyo en woko ki diro luka kore, m’onongo en nyinge obedo Jane Alili Amongin, la dako Teco.

Joo, ma tye ka lok me cungu pa Alili nyingi ducu pe tye Acholi, dok lucwak  NRM, ma gipako ni en aye Dullobo/party matye ki nenu/Vision pa Uganda.

Ma eno nyuto ni, NRM tye ki ngec ni Betty Bigombi, pe dong ladwogo, kadi en dwogi ci nongo obino ka onyo lim nyong, ngat m’obiyere  obibedo pe. Meno aye nen kit maNRM tye ka temo tut i kut me winyo adwogi dwon lwak.

Betty Bigombe tye dako Mukiga, ma pi can dano aye oweko giye en me cungu pi mon Amuru, ma tic me tela wii mon oloye li cut. Gin ma Dwonlwak p’onongo aye kace Alili tye onyome ki wodpaco me Amuru, ma meno weko miyo bote twero me gamo rwom la it kor byie.

Ento ma bibale ki dano en aye ka ni obicung ki nying NRM, pien mon Amuru dong otimo cira woko ki cwercwiny pi tic alany tela pa NRM kuno.

Kare ca Betty Bigombe dano ojalo rac kite me lwodde mwaka 1980 ma en obedo lacwak gero pa M7 i kum Acholi, m’okelo can madit i kumgi. Meno aye gin ma lukel tam pa Alili gubed kwede, ni pyem ki NRM me yero lacungu pa lutela mon Amuru yot calo turu obiya.


Kwo i lobo Monroc me aryo

$
0
0

P’Okelo P Patuda

NGUURABO 2

Monroc

Monroc

Caden wang kara peko ada, weko ineno gin ma pe myero  inen. Ma Nguurabo dong odinge ki lela oo i dog dyekal kit man, ci neno ka laduk kato lirio; ki nguru ni Jiio..jioi dok kwede tung acuc cinge, ka wange ocom kum Opota ma tye ka laro kwone ki lakwici matek, en kono ngute oloyo jwijwi, ma ka onongo bin ki ceko ngwec, kono pe ngene..

Wang ladit kono omoko ka neno laduk ma cito kor wode, muweko wiye owil woko me neno nyime. Aryo adek kany, tyen lela ma nyim otugi nyono kedi pobo munongo omoyo i dye kal, ci ocyer  agong agong, ma en otamo tiro ne ki diro ducu mua, wi lela ni omede ni tegee tegge naka omedo ki guco ladit-ti woko lipiip ki i wiye.

Lela kono oyurre ki mege ci ocito odonyo wa i te dero lakodo lirwat, ma ineno ki tyene ma anyim tiko ma wirre li ciir.rrrr.

 

Laditi ki tung  kany, teko me dwiro lela ocwalo li riac ki tace ci li tup wa i ot cut, ma iwinyo ki rubbe ket pa jami keken me nyuto ni peko tye  i ot. Oteka ma jwi kwato ngwec donyo ki lela i ode litup-pi, tin dong odonyo ki tace li rwat ma apwulo oboyo kore calo kor tyen jubi ma  ngweco alwak.

Ki kwica, laduk dong tye ka lunge me cobo mitti pa megu, tye pud ka lunge, lunge, lunge, ma dong cok mako dog ngom kuman, ci otugi poto i but dyel litip cut, nyok lukiro ka kuman ogwirre ocito opoto ki dwone malo litip ka odwalo tyen Opota, ma en bene  odoko aryeba ic ki apwulu lituu, aryo adek nyok lukiro oa malo ki pwuto twon ngwec cito yoo tung anok, nyoke kono onongo pe maro anok, tice ma pire tek en aye camo moyo  i dye kal ma tal mako tace jwii odoko gikume. Lok giri pi bit cing,, pa mego ni dong me too, laduk acel keken omito tyeko dog gang kulo.

En megu ki Alilo kuman wanggi ligoong. Wiigi ocung, pe gingeyo nga ma myero gikwong ringi ka  larone, ladit Nguurabo matye oling litik i ot kwica mege ni, nyo Opota ma tye obuto li rwee i nget dyekal ma  kwittel oyo  ni. Lela ki i te dero kany dong tyene tye ka wirre ki kwe ma kum ciliki dong nen

I nge kwil cawa manok, wii megu oyabbe me cako tic, en oringo ka twomo pii me aonya i kum Opota, teki twomo pii kuman obolo wange woko, neno Opota ka a woto li ngem ngem dok i te dero kama lela orwadde iye.

Megu dong oloke ki ringi ne me cito ki pii i wii Nguurabo,  teki donyo kuman ci wange otugi com i kum Nguurabo mubedo ojenge i kor ot ma nen ki can calo latin obale ki i cinge, odolo tyene malo mujengo otwenge ki conge, bade odolle m’ojolo cinge ki tike ki tam matut dok dok bor adada.

Alilo ka kuman, kume lirut muneno ni gidong i dyekal gin ki Opota keken, odwone manok ci orwenyo kume oyot ki ka wang opota. Opota oo oywayo lela ki i te dero oilo malo, onongo ni tung lela ne ogom ataro ma pe romo lorre, ci odwoyo odok kakare.

Ma dong otyeko ciku tunge, ci onongo peko pa lela ni kara pe obedo i tunge keken wa tyen lela m’anyim kara onongo  odok  angec.

Nyok lukiro kono ki i olet kwica, tye ongoone ka kene ki i kum luwotgi, ento nen tye maber, ento doge aye peko me dyeceng calo oloko odoko celle mada. Poto i bute nen calo  bute ocito opwayo cam woko i apika ci odingo kec me neke. Gine bene neni obalo wa um  jali woko wa ngweyo bwongi ma ka ngete kenyo pe twero, kun neno ka coge ne tye ogeto mere ageta ki ito ma kor tyen toto ngo calo um mwok.

Kit ma jami ne nen otimme atura tutwal ki bot Opota ni, en ocako kubo ki i tame mot mot ki peny me kodo tyen lok muweko lela pa wone tye wa i tedero dok me niang ni  en kono etye kwene?

Gwok nyo Arom ma wiye tek-ki aye okwalo lela pa ladit me pwonyo ne, ento kora yoo dok wok ki i te lakodo kany-nyi ningning? Wiiling kono tye kwene? I nge peny mapol, ci en ocuro ki lwongo cut: “Wiiling….! Wii….?  ducu, la ling ling tik. Ngati mo tika dok tye odong i dyeka-li?  Ka omede ni “Alilo….! Aliliweee.. kong mono wugam doga do”? La lingtik.. Pe ngene ngo matye ka timme ki i wii Opota, nen calo tye ka lek aye ni etye ka lwongo, pien wa mine ma tye i ot bot wone ni bene dwon me lwongo pe tye ka winy-nye botgi.

Ki i ot kany, dong i megu tye kabale woko ki winyo lok ma tye kati ki i dog Nguurabo kit man:

MEGU:

Nguurabo, itye iwinyo ning ning?

I nge peny eno, Nguurabo ocako yenge mot mot, ki yu tung bute doko kucel dwogocen, ma nen calo ngat muneno twon ajwani pe laare. Aryo adek kany, ocako mere ma lok i kin wer ni:

NGUURABO

Twon co, paco okwero ada, gingolo wiye ki lalongolongo me cudde kwede, ih. ihi…Kaka dong  otoro doggi i kuma me aneka ye, wek piny odongigi, tin adok kwene ki mera ni. Piny kara loyo lee  tim keken ku loyo, loyo twon oteka ma kore ogeng calo kwot  Otole. Laduk bedo li wik wik kuro ngut oteka ma giyuyu me jwiko kwo ne.

MEGU

Kong iling ki weri ni, amito ngeyo ka kamo rem wek acwal litino ocilwong Layat  me ngiyo kumi. Kong ibut kakany wek atem mulo ki rweyo kumi me niang kama lit.

NGUURABO

An ka kuma mo ma lit pe, ka imito konya ci bwuk okwateng abiba ma tye ka lworre i wiya ni wek pe otyek cina woko. Acel dong odet kema me gwara wek abille ci giwota gire ducu en. Konya, konya, ryemgi woko ki ka wiya kany.

Ka megu oneno kumeno, ci otugi niang ni laditi kara opoto matek, ma nen calo oyoko wiye kit  ma tye ka neno otit ma gineno ka giyoko wic malit-ti.. En otemo pyelo Nguurabo ki tek pi cawa malac, nio ma en oye obuto, ento ma gitye ka rwene kuman, ci oloke twaro matek, loke pe.

Mego muneno kumeno ci okato woko me cito ka tedo, Alilo tek goyo wange neno en  kuman  ci otuc linywee, ki  ka kakane me  lworo Opota, ocito  bote, ka gunywako kacel i cokon. Opota ka kuman bene toke orwenyo woko ki lela, mine pe ngeyo ka ma wiye okemo iye. Ma meno ocako poto cwinyeki  lworo, ci openyo Alilo ka oneno kama en ocito

MEGU

Alilo, ineno kama Opota ocito iye?

ALILO

I kare ma Opota okwanyo lela ki i te lakodo, otiro tunge mugom odok kakare, otemo ciliki ne ducu me nongo muyogge, ki ma otemo loro ne, ka ojwayo lajuk li rrwit, ma dong  onongo ni jamine ne ducu tye ka maber, ci ocako lorone me tero i ot, ki kuno dong pe aneno kama en odok iye.

MEGU

In kono onongo itye kwene ma yubo lela ni?

ALILO

I tok ot ka kane pi lworo en, ni gwok ka onongo dony i cokon nonga, ma in itye  bot Babaa kwica, ci atamo ni obitoyo kiniga gin m’otime kume ni ducu i kuma, ma bene romo bedo ni ibinonga ma ngidingidi..

MEGU

Alilo, in ibedo kit dano ango? Ineno omeru opoto ma gwok dak kore tye regerege, ci pe kong  icit kadi ka penye apenya kit ma en winyo kwede ma muwa? Ento man ni, onongo atye i  ococ ka kane ki kwateng wek pe oceya otera wii yat ma bor me amwoda. Aliro in itye ki cwiny ma pat mada kum omeru.  Pingo wudegge kuman calo pe muleyo obeno pidi ni? Nyara, lakit pyemi wun ki omeru ni, biteri wa bot cwari, ma ka inongo en ma wiye buto woko ci  ka ngwec me yenya biloyi woko. Myero inge ni nyako ma lapyem ki omine, nyebbe bene me pyem ki cware, me doko gin adina ne ki la cawa, kong ituk eno yo.

Daa ocako tedde i kin Megu ki Alilo ma pe gene kit ma bitum kwede, meno bene obedo nino m’okwongo me daa i kin joni, pinye nen calo okelo gemo madit i gang pa Nguurabo adada, ma jami ducu tye ka time alengalenga, bin ka niang gin m’otime i kin Alilo ki Megu, pe ikeng bimedde…..

Pol Luwang NRM i Lejiko mito Rebecca Kadaga me leyo ka Mucebweni i 2016

$
0
0

Dwonlwak

Rebecca Kadaga Won Tal Lejiko me Uganda

Rebecca Kadaga Won Tal Lejiko me Uganda

Peko pa la loc ki twon Yoweri Mucebbweni tye ka mede ki la caa. I nge pokke ki lawii bega monye Tinye, cam dong nen tye ka oo oyot tutwal kato ki i kin cinge. Ma medo peko pa Mucebweni en aye yweka pa lalok i  lejiko Rebecca Kadaga, ma lwak lucungu NRM ocako yubo gwok-gi me tingo en malo calo latelagi i yer atye ma bino. Tam eno bene tye winye ma longo kadi ki bot joo ma pe tye cwako NRM, pien ginongo ni ngat mukene ma pe Mucebweni myero opyem kwede me kwanye ki i loc ma calo la wii NRM ki  macalo latela lobo.

Tye yoo mapol ma Uganda mito neno agiki loc pa Mucebweni, pien ma yelo wiigi tutwal i kume en aye ka anywali ne. Ma gin tamo ni loc aranyi ki turo gedo dongo lobo macon me Uganda tye i tame ni pien pe la Uganda.

Ma meno bene goyo olang i wii Uganda me dok cen ka tamo pi loc pa Amin, ma bene obedo larok me Cudan, ma pol lumonye obedo kaka Cudan ka gwoko loc-ce.

Amin otimo bal madongo i Uganda pi mwaka abungwen kulo, ka giryeme ki oo remo pa Lu Uganda ki lucwak lweny i kume.

I kare eno Cuma madongo me timo jami i Uganda ocako balle labongo yubogi, ma bene eno omede i kare pa mucebweni muloko Cuma eni ni me doko Obwur ki lot lum iye.

Wontal me Lejiko, Rebecca Kadaga oa ki i dwol me Kamuli i Bucoga, ka ma lanen me too lobo pa Mucebweni ocake iye dok dit loyo ducu.

I kare me acaki locken, nio i mwaka 1970, Jinja onongo tye kabedo me waka pa Uganda ducu, pien pol jami ma bino i cinggi calo bongi, yamato, kongo Nile beer, ki jami mapol ata aa ki kuno, ma nongo gilwongo ni bomaCuma me Uganda, en nongo lubo Kampala ki ditte. Ento kumbedi odok cen ma ka kare pe nonge.

Rebecca obedo la NRM pi kare ma lac, dok niang dul NRM ma loyo pol lucwak mukene, ki bedo i abam ditone nongo en tye ki mung ma aa ki bot M7 atir ki niang tame me lone i yer atyer.

Macalo la ngec cik, ki kwan, Kadaga obedo ka lubo tice macalo wontal maber, ma eno okelo peko i ki-gi ki Mucebweni ma pe mito tic ki lubo cik, ento twero ki geru me jenge ki dog muduku.

Lucwak Rebecca pe oa ki dul pa NRM keken, ento okati ki i gwica mapol, macalo bot lacungken/independent Gilbert Olanya lacungu dwolloc Amuru, ma en ocwako tam Nzoghu me yero Kadaga kitman: “Omegu, nen Liberia, man aye ngat maber loyo me cung pi loc lobowa i mwaka 2016, wa Uganda ma woko bene bicwake” En owaco.

Ma kace onongo Rebecca romo reto Mucebweni, kono okwanyo abar wic madit ma en tye ka kelo ne bote, me temo mayo but lobo Amuru me miyo ne ki larok Mdvhani, ma pido ne pud tye ka mede, ki jemo pa lwak me tero Madvhani kuno.

I te dul ducu ma cakke, nongo tye ki dano ma tamgi opoke keni keni, kadi tam me dul eno tye pi gin acel keken.

Joo mogo bino me ka yenyo ka dito me nongo kacam i a bam malo i dul eno, mukene mito nongo ka lonyo, ento polle bino ki cwiny ada me tiro wii dul eno.

Ma nen kamaleng ni, donyo pa Mucebweni i NRM obedo me yenyo ka twero me loc lobo labongo rek yub mo me dongo lobo, ma lanen pe yenye, ka ma gibolo wang iye ci nen ki dong cen pa lobo.

Kadaga bibedo ki malu cing/upperhand me pyem ka temo loc lobo, mukwongo en bibedo macalo latela dako mukwongo me Uganda, ma pol mon biromo bolo kwir bote pi bedo megu, ki dok ber tice me telo ot ketocing/Lejiko.

Peko  ma en bibedo kwede kono bibedo ni, en oa ki dul loclobo m’odwoko Uganda cen, ki neno en calo tungcel pa agwiling marom.

 

Pwonyo leb Acholi me adek

$
0
0

P’Okelo P Patuda

Ribo Nying ki dwon, ka        nyigcoc matek

Ribo Nying ki dwon, ka nyigcoc matek

I lanyut ma okato ni obedome ngiyo it ki kit ma gilwongo kwede kwayi lok mapol ki acaki nyigcoc ma patpat kit me ribo ki tiro lwongo nying matir. Lanyut ma piny eni poko kit me ribo nying ma cake ki dwon ma lube ki nyigcoc matek.

Ribo nying ma                                                            Ribo nying ma cake

cakke ki dwon                                                           ki nyigcoc matek

Aber                                                                             Lacere

Anena                                                                          Caulo

Acan                                                                            Lakela

Aginya                                                                         Latigo

Abalo                                                                           Banya

Acan                                                                            Lacara

Abo                                                                              Dwoka

Aywek                                                                          Cana

Uma                                                                             Latim

Alinga                                                                          Gila

Aciro                                                                            Lagoro

Alany                                                                           Lapobo

Aloyo                                                                           Bodo

Apiyo                                                                           Langajul

Lannyut me 4: Ribo nying ma cakke ki dwon ka nyigcoc matek

Ribo tyenlok ki nyigcoc B

B madit            b matidi          B + i + n = Bin

 Ba        Bat      Bad lee

Be       Bel      Nyig lum acama

Bi         Bim      Lee ma obedo ma kume calo ayom

Bo       Bok     Gin ma kume obedo rema

Bu       Bul      Yat ma iye aroka ma gikwoyo laa i kume me agoya ka myel

Bat raa            Ringu ma lakwong cubo lee ki la nwoco ojalo ki ludwar

Ladwar odwogo gang ki bat raa keken

Kwon bel mit ki ringu dyang acela

Bim maro buro mon I dog kulu

Oceyo mucek nongo nyige bok li wayi

 Bul jok mit ka tye ka koko

Me mako lok magi ducu, mito i nyeb wi ki wero nyo coyogi tyen mapol ni Ba.. Be.. Bi.. Bo.. Bu.. wek odok macalo gin kumi.

Ribo tyenlok ki nyigcoc c

 C madit            C matidi           C + a + r + a + n + i = Carani

Carani Cuma lakwo bongo aruka.      

Ca        Cang   A pa two i kum ngat mo me doko yot.

Ce       Cen     Tipu marac ma moro wang lunek dano.

Ci         Cik       Tam ma giketo me aluba pa lwak

Co       Con     Ka wang cawa, ngat ma bino nongo cawa cike peya oromo.

Cu       Cul      Loko gin mo ki ngati.

                        Two anyoo cang oyot kace giwoto kwer me gwoko ne.

                        Ngat ma cen tye I wange bedo kolo kolo (lageru).

.                              Cik ber me aluba pien gwoko dano ki kuc i lobo.

                        Laworo giketo cul me ab abic abic me donyo i ot myel.

                        Carani kwoyo bongo oyot loyo cing.

 Nyeb wi kiwero nyo coyo lok magi tyen mapol ni Ca, Ce, Ci, Co, Cu.wek odok macalo gin kumi.

Ribo tyenlok ki nyigcoc D

 D madit            d matidi            D + a + n + o = Dano

 Da        Dano   Lee ma niang loyo lee ducu ma i lobo lung.

De       Dek     Moc cam ma yengo dano weko kum bedo tek.

Di         Dim      Runa nyonyo te bol tong ma giguru piny i ngom.

Do       Doo     Lum nyo agaba ma twi i poto.

Du       Dul      Bedo alwak kacel ki tam marom

Dano tye ka toto wi ot

                        Camo dek mit ka kec neko dano

                        Dim tong raa bor loyo pur ne

                        Doo oneko cam I poto pa lawac kum

                        Dul pa Monkweyo olony matek ki puro pamba

 Monkweyo obedo dul pa mon Koc ma guribe me pur alwak nicake wa i mwaka 1960.. ma adwogi purgi gipoko marom i kin-gi. Dul pa monkweyo oywek mada i lobo Acoli wa i Uganda Lung.

Lawac kum aye ngat ma pe maro tic i poto. Ngat ma tic i poto ne pe tum ducu.

Ribo nyiglok ki nyigcoc g

 G madit            g matidi            G + a + l + a + l + a + ng = Galalang

 Ga       Galalang         Lawala nyonyo tyen lela ma cine bedo iye.

Ge       Gen                 Bedo ki cwiny me winye matek i kum ngati.

Gi        Gija                 Kono myel maboco ma giruko me deyo myel

Go       Got                  Kweyo ma omake pi kare malac odoko tek.

Gu       Gum                Romo ki gin maber ma kelo yomcwiny.

Litino maro loro galalang ma gicwalo ki lut.

                                    Gen ber loyo lonyo.

                                    Awobe Lugii myelo Orak ma gija yenge li yikyik.

                                    Got man tek calo nyonyo.

                                    Gum poto i kum dano ata calo to

 Nyeb wi ki wero nyo coyo lok magi tyen mapol ni Ga.. Ge.. Gi.. Go.. Gu..

Ribo tyenlok ki nyigcoc j

 J madit j matidi             J + a + m + i = Jami

 Ja        Jami    Gin mo

Je        Jero    Cwalo yamo ma ngwe ki i dog

Ji         Jim      Gin ma keto lworo i cwiny dano

Jo        Jogo   Miyo jami kacel me konyo tic ma mitte

Ju        Jul       Bedo ki col lik wang, luto dog, ki keco.

Welo dong ocano jami ne i canduk me cako wot.

                        Litino maro jero gwe i kare me pwuto pwul.

                        Lworo poto i kum dano li jim ma guwinyo oduru jubi.

                        Lunyodo ocito ka jogo lim me yubo ot kwan manyen.

                        Ojul maro jul I nge ngala(lokoree).

Hidden thrifty store: Biacara mito tic matek ki nwang cwiny ka jami odoko tek

$
0
0

P’Okelo P Patuda

Aya Oryem: Hidden Thrifty   Store Toronto

Aya Oryem: Hidden Thrifty Store Toronto

Won polota man (Hidden Thrifty store) ma i Toronto Kanada niang eno maber.

Pien oo ne kany obedo ki lito matek, i kare ma polota ne mukwongo dok oywek i Toronto cal Kiden thrifty Store ogamo mac ci owaang ki jami acata ducu. Ka in ngat mukene ci itamo atama kit ma en owinyo kwede me nongo cim ni, ka tice mua i ye dong pe, pien otum ka lak mac.

Meno aye kelowa i tam ni biacara obedo calo odilo, ma ka otoo ci ipiko me mede ki gweyone, ento pe dong iweko bed lage odilo pi to p’odilo acel.

Ki tutte matek, nwang cwiny, limaro ticce, Aya Oryem omedo ki ille  ki tekone ducu me cako polota manyen, pien meno aye tic ma en ngeyo dok timo maber ki mar ne loyo ducu, kadi jami obedo tek, ki nwang cwiny oo ka ma mito bedo iye ki nyero tar lak ma menyo gwica polota ducu kit ma nen kwede. Aya odwogo i biacara, ki remo, mitti, ki teko manyen, me nyuto ni en la biacara ada ki cwiny acel. Ma ka i tye i Toronto ki kare manok, ci ngak bote ka lime i dog yoo ma piny ni.

Polota manyen “Hidden thrifty Store” nonge i gudu

26 Roncesvalles Ave, Toronto, Ontario M6R 2K3

(416) 966-2666

Giyabo cawa 4 10:00 me odiko – giloro cawa 1-19:00 me otyeno

Fashion message from the Kingdom of Sweden on its Last week on Dwonlwak’s Super Fashion wheel

$
0
0

Indeed!

Yeo Pii

Yeyo Pii

You are the lucky one and have the opportunity to grab a full glass of COLD CLEAN WATER, so go ahead and pour it up  REFRESH yourself from time to time..“Until justice rolls down like water and righteousness like a mighty stream.”

/Miss Africa Sweden

 

Kwo Monroc me adek

$
0
0

ALILO

Man dong ikwanyo ka tyen wodi me cwakone i kuma wa yo, onongo an aye  awaci ni wangi owotte i kume ki laduk, kece? Pingo cawa weng ni Opota, Opota, Opota ma dong  odoko gire ogul mola pa Rwot ki i gang kany-nyi.

MEGU

Alilo, ka nakanen cinga pe tim bal i gang kany, dakoni kono tin olutokwon, ki ogwec ducu lutgi otur i butii. In kara nen ni abedo ka balo piti mada, ki mwolo  ma calo dano dano. An amito timo bal tin i dye kal kany pi koto kori, ka dok ilokke ironya kwede, nyee ka pe itugi ling cut ci cok ibimato ma libu.

ALILO

Mamaa, Ka koto kora mene ma iwaco ni? Pe n icwalo laduk kor wodi pi anget cwiny muwaci ni ka ituko kwede ci ebiwaco geruni ki wone i kume,  wek piny odok mading boti. Meno koto kora en aye bedo kumeno ada da.

MEGU

Nyara, Alilo, winy maber kany, an ka awaci aweki liyak, pi cawa ma nok keken, ki dogi ma itiko tingi i kum omegi ni ni, ci gubikili calo tyang geya. Many polo ki lega metek, wek latike ki lwar ogo laa i kumi inong laco ma mwol wek pe ibed lwala i dye kal-le cawa ducu.

Kumi gum, laco m’obitingi pe obinongo poyo bwur  pa omegi ni i lemi nyo i taci eno kit p’anyira mukene. In giri medde kwede ci biteri ka muwec, pa cogi kwica, ka ma gidini iye kadi loki mit, nongo loki rac, i kwiri, nongo pe in lacar, kadi icil nongo icilo. Gwokke nyap pa ladit-ti, an mera tic kwedi dong cok tum, ka pe icako bedo calo dako adaka i ot ki niang ni bedo anyira pat ki bedo awobe ci iwang licuc calo bilo opok.

ALILO

Mami, tima kica pi leba me kato i kumi, jami ducu ma ipwonya kwede tye atir, dok ageno ni bikonya i anyim, ento pe myero i ket i cwinyi ni atye ki adega dega i kum omegina, an atye ki mar madit dok woro mapol i kumgi, daa wa kwedgi tye daa me mar, ma cakke mono mono calo te lapiro, ka okato ci nongo kore odong maleng labongo cilo nyo yugi. Kare mogo, en pi mar na madwong botgi ni, anongo ni myero atimme botgi calo adeg-gi, wek akel tamgi macok i kuma. I kare mogo apimo kit ma nongo abicito tura awekogi dong kany ka pito laco mukene, kun nongo aweko tedo ki omegina, ka ineno atimme i kumgi marac, meno aye kit me nyuto mar-ra botgi.

MEGU

Alilo, ka iloko kumeno ineno ka icwero pig wanga woko, an macalo amegu onongo myero ange ki i kuma kit ma agwokowu kwede ki mar madit i kinwu, ento kare mogo litino kitgi lokke ki dito, ma gicako nenne ki wang ma keni keni, me nyeko, piya, roro ki tam maracu.

Ento kit ma dong iwaco ni, alego lacwec wek abaani koni oco maber labongo otit nyo abiba  moni ma nakanen yele ni, wek ka jami ne koni opye ci wabilok iye lacen. Nyara myero obed kumeno, ki kitte, cwinye wa i lokke. Ipilo wiya tin i nge peko munen ni matek mada. Kong dong wayub cingwa me kuro ki dog rec opokwa ma doggi tiko bedo aperuni, ma koni gibino ka monyowa calo poto kec nyamdere

Megu ki Alilo, gudonyo i dog keno ki kwici kwici ka yubo cam, aryo adek kany ngwec kwon kal agwee ojiyo dyekal calo lupwuu dogkulu, ka ngwec malakwang apiya ki del raa ngobbe iye.

Tek Alilo loko kwon i cania kuman, mego bene oonyo mege i atabo lobo ci guneno ka ladit Nguurabo okati ocung i dye kal ma  twenye, nen calo cogokwaya ne mito muk woko. Cut cut Opota bene otugi coro ki lela cut. Tek wone nene kuman ci otugi cwalo dwone cut ni: “Wil megi, pe amito cito ka ngwec ki tuco cin lela na ka yenyo culo luk ata ta”.

Opota ki Wone nen calo pe guniang gin mutimme i kumgi, pien pe gipoo gin mo kadi wa acel. Opota teki cito jengo lela i ot, ci gitugi lwongogi ka cam, mubedo ocako lok, loke ducu tye canne kakare wa ki tamme kit ma jwi, ladit ma nakanen neno abiba ni, gigu ni ducu otiko rweny. Nyok lukiro ka kuman i olet dong ocako nyocco ume me ngweyo ngwec pwol bwong bene, doge bene dong tye ka nyamu kit ma jwi, bwong moni ma nakanen teme ni, ka koni otime ni engole ata, ci ngeye doko labyel oteka nyok cut.

 

Monroc

Monroc

Wiiling ma tye ka dwogo ki i tim, ci wange otugi com woko i kum lamine Arom, ma tye ka nokke piny i wang it gin ki Wiitek, Awobi matye la lara ne ma kato. Jali teki neno kumeno otugi dolle ki ngwec cito ka laro lamine idog kullu ki i cing odyek lamone ne. Aryo adek kany oduro ocek woko i wang it. Atabo odong ki lwangi, Nguurabo gin ki Opota onongo Wiitek tye i ngom, Arom mere i koko. Peko dok odonyo woko, kwo pa Wiitek tye ocung i cing Lacwec, ma ngeyo ka kite  tek. Pe i keng me niang gin mutimme, bimedde anyim…..

 

 

 

 

 

HAPPY INTERNATIONAL CHOCOLATE DAY/ MISS AFRICA SWEDEN

$
0
0

By Jacqueline O Latworo

Here you got some yummy ingredients

Jacqueline O Latworo

Jacqueline O Latworo

FOR A CHOCOLATE CAKE wich you can add some strawberry too if you

225g/8oz plain flour

350g/12½oz caster sugar

85g/3oz cocoa powder

1½ tsp baking powder

1½ tsp bicarbonate of soda

2 free-range eggs

250ml/9fl oz milk

125ml/4½fl oz vegetable oil

2 tsp vanilla extract

250ml/9fl oz boiling water

For the chocolate icing

200g/7oz plain chocolate

200ml/7fl oz double cream

Preparation method

Pre heat the oven to 180C/350F/Gas 4. Grease and line tw20cm/8in sandwich tins.

Technique:

Greasing and lining cake tins .Greasing and lining cake tinsWatch tech0:33 mins

For the cake, place all of the cake ingredients, except the boiling water, into a large mixing bowl. Using a wooden spoon, or electric whisk, beat the mixture until smooth and well combined.

Add the boiling water to the mixture, a little at a time, until smooth. (The cake mixture will now be very liquid.)

Divide the cake batter between the sandwich tins and bake in the oven for 25-35 minutes, or until the top is firm to the touch and a skewer inserted into the centre of the cake comes out clean.

Remove the cakes from the oven and allow to cool completely, still in their tins, before icing.

For the chocolate icing, heat the chocolate and cream in a saucepan over a low heat until the chocolate melts. Remove the pan from the heat and whisk the mixture until smooth, glossy and thickened. Set aside to cool for 1-2 hours, or until thick enough to spread over the cake.

To assemble the cake, run a round-bladed knife around the inside of the cake tins to loosen the cakes. Carefully remove the cakes from the tins.

Technique: Removing cakes from a cake tin .Removing cakes from a cake tinWatch technique

0:32 mins. Spread a little chocolate icing over the top of one of the chocolate cakes, then carefully top with the other cake.

Transfer the cake to a serving plate and ice the cake all over with the chocolate icing, using a palette knife.

Jacqueline O Latworo

/ Miss Africa Sweden


Kor gar odwogo i lobo Acholi ento labongo Lamaji gin ki Olok nen calo.

$
0
0

P’Okelo P Patuda

Dwogo Gar i Lobo Acholi 14/9/2013

Dwogo Gar i Lobo Acholi 14/9/2013

Pol litino Acholi ma mwakagi tye 20, pe gingeyo ni gar obedo ngo, ma neno lwaki gadigadi ma mol i wii tyen nyonyo calo okolok mukwongo, nen calo obikelo ura madit mada botgi, ki tam mapol ni tet ma kumeno romo timme ningning?

Ento tin dong lawiye itu, ocoro ki bila matek me poyo wii ludito ma ngeyo gar, dok cwiny oari ni gar i lobo Acholi pe obibedo i kare me kwoogi,

Dwogo pa gar cen i lobo Acholi pe myero obed me waka pa NRM pi dongo lobo, wan lutedero ma wakwo i te gar nicakke i mwaka 1967 nio i mwaka 1993, me neno agiki dwogo pa gar i lobo Acholi, nongo ni, meno aye yoo mukwongo dok madit ma Gamente pa Mucebweni odwoko kwede lobo Uganda cen i mwaka 20.

Pien dongo lobo bedo i acaki tic mukwongo, ka mede ki keru manyen loyo macon, ento pe me turo keru macon pi mwaka mwaka meno aye too lobo.

Gar mukwongo obedo i te loc me lobo kunyango adek, Uganda Kenya ki Tanzania, ma dul lobo eno bene onongo loyo wot dege, m’onongo gilwongo ni East African Airways EAA. Ento dul ducu ma gubedo ka tic kacel i kumgi otur woko i kare ma Amin donyo i loc ki twero mududu i mwaka 1971. Meno onongo  kwako wot i yabo ki dege, wot i piiki meli, pocta ki biacara dog kullu.

I kare ca, onongo wel me ito gar calo litino kwan tye sh7.50 nicakke Kampala nio Pakwach ceto ki dwogo.

Ma meno obedo yoo ma yot dok wote mit pien i kare me dok i yweyo ki dwogo gangkwan nongo litino giribe i ot gar ki yomcwiny ki boko lok ma kwako gangkwan ma patpat. Kwo kare ca onongo mit bot litino kwan lapore pe, ma mitte apoya wic iye.

Eat Africa Railways oloke odoko ki nying me lobo ma patpat adek ni, I Uganda odoko Uganda Railways, Kenya Railways, Tanzania Railways.

Too pa Uganda Railways ocake i kare pa Mucebweni ma pe oketo miti ne iye. Joo mapol obedo ki tam ni dwogo pa Gar i kare me loc pa Mucebweni pe obitwere, ento ki teko me mitti yweko ter ki wot, odiyo en me ye roco korgar eno doki.

Gar manyen m’obicako tic  ki twero pa gamente me Uganda, obibedo Lu biacara me korgar kenya ma en aye Rift Valley Railways, ma gin oye roco ne i wel million dollar aryo wek otwere me cwalo ter i kumalo Uganda, ki kwango ter mukene ki gudu  me  cito Juba, boma madit me kupiny Cudan.

Ma yweko ter eno me  nyonyo gedo, ocake tin i ceng abicel me nino 14 dwe me Abungwen, ki tic pa lubiciara Africa ma lwonge ni Spedag interfreigt, dul luting ter ma lanyo i Africa.

Dwogo pa gar i Acholi obikelo biacara ma keni keni, ma Gulu en aye obibedo Abu me kubo kin lobo ma tye ka nget Uganda, calo Kupiny Cudan ki Kongo. Yub dong tye oloc me aketa i tic me cako gedo korgar ma ribo Gulu ki Juba ki kony ma aa i lobo mapol, calo Amerika, Racia, Uganda  ki kupiy Cudan.

Ki bot ludito ma gar ocake i kumgi, pe gibinongo ni kor gar eno bibedo ma rom, pien kare ca ma korgar oo i lobo Acholi, okelo yomcwiny ki kuc bot awobe ki anyira mapol, ma yomcwiny eno obibedo gin akora bot joo lugo lukeme mada.

Wer mukwongo, obedo i kum nyako mo ma nongo gilwonyo ni Lamaji, en nongo maro bedo i korgar tutwal ka rwatte ki lutic kuno. Wer eno onongo tito kit Lamaji ni: “Kor gar oo i lobo Acholi, ma Lamaji dong pale apala i korgar… Bin wacit i korgar, wek acit anen Laguti i korgar.

Ki ngat me apara me aryo pa ludito kare ca, en Olok, lagoo lukeme i gar ka yomo cwiny dano ki wer man: “Paka Jinja, Paka Jinya, gar oo  i te olam ka kutu buriji, latin nyako na ngo ma yeli, olok otimo kwe, Lakot wun ki omiye obutu ningning?”. Olok onongo oywek ma gimine twero me wot ki gar nono ki cam, ka ducu i East Africa ka yomo cwiny luwot. Meno karewa ma pe dong dwoge ento bokke ki dong keken”

Article 0

Otpido wii lobo ICC, tye ka tamo me mako lakel cik ‘Neko okani’ i Uganda.

$
0
0

Dwonlwak

 

Lawang lwak David Bahati

Lawang lwak David Bahati

Ki coc pa lakwena Joe Morg i ka lokangeya pa dul ‘Okani’ Gay Star News, waco ni otpido wii lobo ICC, tye ka lwodo me mako lawang lwak me kupotoceng Ndorwa i lejiko, David Bahati  m’okelo cik amoka i lejiko ki joo aryo mukene, Padi Martin ssempa, m’obedo ka nyuto cal buto pa coo okani i kanica ne, Rolling Stone, ladit ma loyo gajati kwena lokangeya Giles Muhamel.

Lakel ngec eno i Gay Star News obedo, Magembe Norman, ma ngene pi tutte ne me gwoko miti p’okani i Uganda, en waco ni enongo adwogi lok maber ki bot otpido Wii lobo ICC, ma lubo adot mege ki botgi, i kum joo adek magi ma tye ki kwar cwiny i kum okani i Uganda.

 

Pastor Ssempa: Watye ki yoke ki dongo lob. I Afrika, Codoma tye gwok, ento botgi muni tye twerogi”.

Pastor Ssempa: Watye ki yoke ki dongo lob. I Afrika, Codoma tye gwok, ento botgi muni tye twerogi”.

I adwogi waraga pa ICC, Magembe owaci ICC tye ka ngiyo kor bal ma adwogi adegadega i kum lu okani ni  ka tye rwatte ki bal ma romo kelo joo adek magi i nyim otpido ICC.

Ma tye ka lok ki GSN, en owaco ni: “Atye ka winyo ni dong acok ka cobo mitti na, ma tye ogonge ka nget kika macok, ci ICC bitic ki ada i kum tutte”. Ka omede ni

“I acaki i kare ma acako dwongo nyig pette coc, ka coyo adot man, pe abedo ki akalakala mo, ento gin m’obedo i tama en aye “mede kic coc”, ibinongo adwogi maber, mitti eno obedo ka mede ki lanino.

Lutim okani tye onya i kupotoceng me wii lobo, ma nonge ngat acel i kin abic dok welgi tye ka nya ki la nino, i Kanada, ladit ma loyo butlobo Ontario /Premier en tye dako ma lwonge ki waka me bedo Okani, dok  ki ura madit, dano tye ki mar i kume.

Okani i lobo egini tye gumako tic madongo ducu, nicake me bedo langolkop, daktari, lucung pido, luwang lwak i lejiko, padi, epicikopbi, ka mo keken ma iloke iye ma itamo ni gin pe, inongo gubake lic cut ki ura.

Nyaa p’okani, nyamme ki tam mapol, mukwongo en aye apora pora kin coo ki mon i kabedo ayela pa mon i kum coo me kelo pokke ot ki cwercwiny, kelo tam mapol ki cwiny me temo yoo mukene me tyeko mitti buto i yoo mukene ma pe ki dako, ma ne okelo buto pa coo ki coo, mon ki mon. Ma lubo en aye nyayo ngec ki lok i kum okani ki miyo twero botgi, me nyutte ka maleng i wang lwak, macalo dorre waka/pride march, ma timme ki la mwaka i boma me lobo egini. Me adek en temo jami. Muni maro temo jami, ma kadi pe mito ci mito ni etem wek enge kit ma bedo, ci ki kenyo pole geto i ki tem eno ma twal.

I Uganda, tye lobo ma pe ki peko me bedo eno, gupong ki lega, gen ki pwony me Kanica, niang apoka poka gin macol, bal ki tim ma kelo lewic i lobo, ma gin pe gungiyo ki alokaloka ma tye ka timme i kin dano ma i lobo pa muni, ma adwogi buto cilo eno polkare gityeko kit ma buk maleng owaco ni, coo nyo mon ma buto ki wadi mito aneka.

Ma eno onen i kare pa Rolling Stones ma gunyuto cal okani 100 i acaki gajati, ma gitamo ni en aye oweko gineko la tutte pi okani acel David Kato, ma cale bene obedo i kin joo mukene, oweko gilube kwede me aneka, meno aye okelo adot pa Norman i kum joo adek ni me pwodogi.

Kare ma kelo cik me mako okani okati, ki ocako winye i wii lobo lung, Bahati nen calo pe ongeyo ni tame obikelo mone madit kwedgi ki muni kupotoceng, pien pol ludongo ki lulonyo ma kuno gitye bene macalo okani.

Ki tam pa Bahari, en mito ni Lejiko omok cik ma tweyo latim okani, pi  mwaka maija, nyo ngolo too i wiye ka obuto ki latin nyo obito latin me buto kwede.

Bahati pe tye ki mung adegadega ne i kum l’okani ma waco ka maleng ni lukelo ne en aye muni me kupotocen, ma bene gitye gujengo $150 million me bito litino Uganda me doko okani.

Pol Uganda cwako cik pa Bahati me amoka, pi gwoko kit ber bedo i Uganda, ki jengegi i kum jiri ma tito ka maleng ni tim okani rac dok pe myero giye, pien meno aye okelo pwod madit i Gomora ki Codoma.

Tekwaro leb okani pe onongo ngene i leb me wii lobo ducu, nio wa i tutu miya 19, ma la Jerman ma ladiro daktar apoya Kraft Ebbing ocako  ni “Cik pa Lubanga” m’owaco ni Homosesuality/okani obedo gin ma turo cik pa lacwec.

Okani mogo waco ni pe tye Lacwec acel, ma labole tye ni Lubanga pa Katoli pat, gideg, juko nyodo ki pokke kin Laco ki dako, ento Lubanga pa Anglia lacewc-ce obedo labot King/Rwot Henry VIII, ma pe tye ki peko me moko wel nyodo i dogola acel acel.

Ki dwon okani man en waco ni: “ka odoko i kum okani, ci ginongo pokke pa lacwec iye, ma pe giwinye ki wadi, aromo waco dul Lulub Yecu 35, ma giye tim pa p’okani calo yoo atir pa lacwec, gijolo okani ki cing ayara i kanica gi ki mugija ducu, giwiro padi, dok ginyomo okani kit ma time i kin coo ki mon labongo peko”.

Nenu ki mitti patpat, ma jami mukene ka ma time iye pe mito apora, ma tyene ni ka icito i Rome, pe itim jami ducu calo La Rom me dwogo i Uganda calo okani, ka ma pe giye time-me, dok lobo mo pe mywero odi mukene pi teko lonyogi me bino ka balo gen kum lacwec ki nyubo tam ki cilo okani.

Otpido Wii Lobo ICC myero pe gudony i lok me tela lobo  ma pe rwatte ki ticgi, kelo adot i kum Bahati, meno bedo calo jwiko twero i ot tela me Uganda, me kelo lworo bot luket cik, pe me bino kwede pi lworo adot ma a ki botgi.

Uganda pe tye ki lim me gwoko two p’okani kace welgi omede, dok pe Uganda oketo cinge ki lobo mo, m’oye me cango two ma lubbe ki buto okani, piman Uganda myero giwek obed ki twero me locken-gi ki cik ma gitamo ni gwoko lobogi kit ma gineno.

Amerika tye ki cik me deyo lubal, ento ICC pe gitwero lok iye,  meno bene myero obed rom aroma, ni gin pe ki twero lok i kum cik me Uganda nyo i kum lakel cik me Uganda. David Bahari pe labal, ento latam pi berbedo pa lobone.

Museveni: Pe amito winyo lok me yeratir

$
0
0

Dwonlwak

Mucebweni kiRoberto Ridilfi

Mucebweni kiRoberto Ridilfi

I kare me lwoko lawang lobo Muni mu tudde EU, Roberto Ridlfi ma dong otyeko tice i Uganda, m’obino ka winyo lega pa Mucebweni me gedo gudi, ma lubbe ki kacokke ma tye ka timme pi nongo yoo me dongo ki loco gedo  gudu. wek okelo dongo lobo ma mitte, Ridolfi orwatte ki Mucebweni omine tam i  kum lok eno, wek kacokke eno onong yoo manyen kit me culo lim gedo eno. ma myero giketi kicaa gedo gudu, meno tam ma Mucebweni okati kwede. En obedo bene i kacokke mukwongo ma pe ya orwate ki Ridolfi.

“Dongo yoo kubo ki mitte pien dwoko wel me timo biacara piny, kelo mitti bot lujeng lim biacara, ki kelo tic bot dano”.

Mucebweni otito ni ber me deno lim ki bot lutencing/parners, ento ber ka teko me tic eno oa kit bot joo ma paco, ento pe me jenge i kum luber kit me gedu kubo kin.

 

“Luten cing, ka wumito konyowa, ci cikke wunu i gedo ka wok. Pe amito kony ki yeratir, pe wubal kare wu i gin ma kumeno, meno aye gin ma alwenyo pire” En owaco ki lucokke.

Mucebweni okwero ka maleng ni pe myero gibed ka keko wiye pi yeratir, pien en dong engeyo pire dok etye ka lubone.

Nen calo yeratir pa Mucebweni en keken aye tye kwede i wii lobo ni, nyo pe ngeyo ni yeratir en ngo.

Yer atir pe kelo dic me lok, juko rwatte pa lwak, nyo wot i kin wadi, kumbedi adwogi me yeratir pa Mucebweni kwero ribbe ma kato joo abic labongo nongo twero ki bot abili. Ma tyene ni, yubo lyel myero ginong twerone ki bot abili, lwongo  kacokke pa dul ma wel ludul ma kato abic myero kong gunong rukca ki bot abili.

Ka nene Mucebweni otit ada kit yeratir atir ne ma kumbedi ni, tika kono ngato mo odonyo bote ka remo ka lweny aligo ne ni,  ka cwakke tame ni?

Lok ma en oryeyo me gedo gudi kumbedi ni tye lok pa latela ma ngat ma kwiri romo winyone? I nge mwaka abic me locken, onongo lwaki gudi ki pol gedo ma lubo dongo lobo tye tayari. Korgar onongo aa Kacece tuc wa i Pakwac.

Bedone pi Mwaka cok 30 kulo, pe myero loc-ce obed ki lanen me nyuto ticce madok kum gedo kubbe kin i lobo?

Kwiya tela pa Mucebweni en aye bedo ka jenge ki lega bot lobo ma woko, m’oweko pe omedo ki tic ki tame kit me dongo biacara ma a ki teko me Uganda kit m’obedo kare macon.

Peko me culo lutic tye ma gamente pe romo culone, pien lim ma naka yang gimine me konye dong ojwik woko ki bot luwii lobo, ma gunongo ni en obedo labwola ma pe gene i yoo mapol.

Lim me culo lupwonye ocwiny m’okelo jemo pa lupwonye, en owaco botgi me dok ganggi ka kwayo dyegi, meno en aye lanen mukwongo ni gamente pa Mucebweni pe ocung kakene, ento ojenge i jeba pa lobo mukene.

Ma eno bene roto te gobane ni teko lim me Uganda obedo ka dongo ki 8 wii miya, ma ka nene tye atir ci kono lim gudi pe obedo me lego alega.

Loc pe loyo lee ento dano, Mucebweni loce dong tye rac m’oloyo ducu i nenu ma patpat, ma lok me lim en aye obirete, pien gitiya lim wilo kwir obobedo pe i yer ma bino, dok joo ma guyeng pi cawa adek ki cam lbito kwir, okelo kec botgi pi mwaka abic kulo, ma meno aye bikelo niang me loko tam pa dano i kume ki cwiny pa kwir bote calo lim i te kicaa  pa gamente ne.

Lucok Mucoro olunyo bongo pa ladit Boma Malaba me nyware

$
0
0

Boma Malaba

Boma Lababa Kunyango Uganda

Boma Lababa Kunyango Uganda

Lucok mucoro gudoto Philip Opolot Gonzaga, ladit tic Boma Malaba pi kwero culo mucaragi tektek ma cike i dwe me abic wa i dwe me aboro.

Ento lutic lucok ma romo yeraryo, gudonyo i ottic pa Opolot me gonyo tai ne ki i ngute, war, long, ki cati.

Opolot otemo lwongo lukonye kwe, ngat mubino pe

Ludito tic, ma tye iye abili ma gwoko me boma Malaba ,  ducu okwanyo ma wii tyen-gi ki nge kika, me neno akemo pa lucok mucoro.

Ento ki gum maber, ngat mubino olaro kwo pa Opolot, ladit Obore m’obedo wonkom LC III me Boma Malaba

Obote omiyo tam bot Opolot me keto cinge i coc ni ebiculo lucok mucoro i nino 15 me dwe ma bino. En oye

I ngeye, Obore okwerigi, pi timo opolot calo larok ma pea gineno mukwongo. Peko me tic ki lim tye i gamente pa NRM., ma ngat acel acel miti ekwal ki bot gamente ka ma cinge romo oo iye i kum lim

Viewing all 202 articles
Browse latest View live